ŽIVIMO ZDRAVO
Zdravja ne moremo ustvariti čez noč, ampak korak za korakom.
Semena bodočnosti so v cvetovih sedanjosti
CILJNA SKUPINA: učenci 7. razreda
CILJI:
Kaj je varna hrana?
Katera prehrana je uravnotežena?
Katera hrana je varovalna?
Katera hrana je biološko sprejemljiva?
Kaj povzroča motnje hranjenja?
PREHRANA IN ZDRAVJE
Zdravje omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake družbe. Nezdravo prehranjevanje in nezadostna telesna dejavnost sta dejavnika nezdravega življenjskega sloga, h kateremu prispevata tudi kajenje in uživanje alkoholnih pijač. Dokazano je, da sodijo dejavniki nezdravega življenjskega sloga med ključne v procesu nastanka, napredovanja in pojavljanja zapletov najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni; to so: bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, nekatere vrste raka, nekatera kronična pljučna obolenja, debelost, osteoporoza in druge bolezni mišično kostnega sistema.
Za zdravje je tako v prvi vrsti odgovoren vsak posameznik, država pa je s stroko in znanostmi pristojna in odgovorna za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko ljudje skrbimo za zdrav življenjski slog in v ta namen je Republika Slovenija sprejela Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 ( Ur. List RS št.39/2005), katere cilj je zagotavljanje varne hrane, vzpostavljanje, ohranitev in krepitev zdravih prehranjevalnih navad prebivalcev ter zagotavljanje zadostne preskrbljenosti prebivalstva s kakovostno in zdravju koristno hrano.
ZDRAVA PREHRANA
Zdrava prehrana vključuje varno, energijsko in hranilno uravnoteženo, varovalno in biološko sprejemljivo hrano, ki ohranja in krepi človekovo zdravje. Kar pomeni:
1.VARNA HRANA - ne sme vsebovati bioloških, kemičnih, radioloških in drugih onesnaževalcev oz. aditivov, ki bi lahko ogrožali naše zdravje;
2.ENERGIJSKO IN HRANILNO URAVNOTEŽENA PREHRANA - človeku daje vse potrebne hranilne in energijske snovi (beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, voda, vitamine, minerale, prehranske vlaknine, druge aktivne snovi) v takih količinah in razmerjih, da zadoščajo za optimalno delovanje vseh telesnih procesov. Poslužujemo se priporočil za vnos hranilnih snovi in energije, ki pa so specifični glede na spol, starost, telesno dejavnost, in druga stanja;
3.VAROVALNA HRANA - to je hrana, ki oskrbuje organizem z osnovnimi hranili, poleg tega pa preprečuje obolenja in prispeva k boljšemu zdravstvenemu stanju (nap. sveže sadje in zelenjava-antioksidanti).
4.BIOLOŠKO SPREJEMLJIVA HRANA - to je hrana, na katero človek ni preobčutljiv (nap. intoleranca na laktozo).
SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA
Za varno in zdravo prehranjevanje ter doseganje priporočenih vrednosti hranil in prehranskih ciljev je pomemben pravilen izbor živil, način priprave obrokov ter sam ritem prehranjevanja.
Smernice zdravega prehranjevanja zajemajo:
pravilen ritem prehranjevanja: zajtrk, kosilo, večerja in po možnosti dva manjša vmesna obroka (priporočljivo sadje in zelenjava),
pravilen način uživanja hrane (počasi: 20-30 minut za glavne obroke, 10 minut za vmesne obroke),
primerno porazdelitev dnevnega energijskega vnosa po obrokih: 25% zajtrk, 15% dopoldanska malica, 30% kosilo, 10% popoldanska malica in 20% večerja, - pravilno sestavo hrane glede na kritje dnevnih energijskih potreb v skladu s priporočili za vnos hranil in glede uživanja zdravju koristnejših živil (uživanje hrane z manj skupnih maščob, nasičenih in trans maščobnih kislin ter manj sladkorja, veliko prehranske vlaknine, vitaminov, mineralnih snovi in snovi z antioksidantivnim učinkom) ter
zdrav način priprave hrane (mehanska in toplotna obdelava, ki ohranja količino in kakovost zaščitnih snovi in ne uporablja ali čim manj uporablja dodatne maščobe, sladkor in kuhinjsko sol, na primer: kuhanje, dušenje, priprava hrane v konvekcijski pečici).
MOTNJE HRANJENJA V OTROŠTVU
Vsako hujšanje v otroški dobi je skrb zbujajoče, problematično in ima lahko resne posledice za razvoj, rast in zdravje v poznejšem življenju. Zaradi manjše količine maščob se otroci veliko hitreje sestradajo do življenjske ogroženosti kot odrasli. Namerno odklanjanje hrane pri zgodnji anoreksiji je lahko posledica zelo različnih dejavnikov. Strokovnjaki ugotavljajo, da so vzroki tako v dedno bioloških dejavnikih kot čustvenih in socialnih problemih.
Kadar omenjamo motnje hranjenja, pogosto mislimo le na motnje, povezane z izgubo telesne teže. Anoreksija glavna predstavnica opisane skupine, se pri starejših kaže s strahom pred debelostjo in posledično spremenjenim vedenjem.
Čeprav je v otroški dobi tudi čezmerna prehranjenost velik problem, tu omenjamo le motnje, ki se kažejo z odklanjanjem hrane. Anoreksija se kaže tudi v otroštvu le, da so izrazne poti različne in včasih težko prepoznavne. Poznamo različna stanja od manjše izbirčnosti do resnega odklanjanja hrane pri depresivnih in popolno zavračanje v stanjih hudega stresa ali med duševno boleznijo. Vsako hujšanje v otroški dobi je skrb zbujajoče, problematično in ima lahko resne posledice za razvoj, rast in zdravje v poznejšem življenju. Zaradi manjše količine maščob se otroci veliko hitreje sestradajo do življenjske ogroženosti kot odrasli. Namerno odklanjanje hrane pri zgodnji anoreksiji je lahko posledica zelo različnih dejavnikov. Strokovnjaki ugotavljajo, da so vzroki tako v dedno bioloških dejavnikih kot čustvenih in socialnih problemih.
KO TELO POSTANE OROŽJE
Pogosteje zbolijo uspešne, prezgodaj zrele in samostojne deklice, ki so se zaradi narave in značajskih lastnosti dolgo prilagajale zahtevam in pričakovanjem drugih. Veliko se ukvarjajo z uspehom in uspešnostjo, želijo biti popolne in si zastavljajo visoke cilje glede marljivosti. . Prilagajanje potrebam drugih vodi v oblikovanje navideznega, neresničnega jaza. Ko ob različnih razvojnih stiskah pa tudi stresih, med njimi so lahko tudi travmatska doživetja, kot je spolni napad, omenjene vrline niso več zadostna obramba, je anoreksija možna alternativa.
Deklice se odrekajo hrani, ki jim predstavlja zadovoljstvo. Lakota odseva v čustvenem stanju. Občutek stradanja zanje ni neprijeten, daje jim občutek moči in nadzora. Telo s premagovanjem lakote postane neke vrste orožje pri premagovanju najrazličnejših stisk. Tako stradanje lahko bolj ali manj hitro preide v kronično stanje, iz katerega bolnik sam ne najde več poti. Z usmerjanjem vse energije v lastno telo in nadzorom nad njim, se deklice izognejo reševanju dejanskih stisk. Te so lahko povezane s tekmovalnostjo v šoli, z razočaranji ob neuspehih, z izgubo prijateljstva, s strahom pred odraščanjem ali debelostjo, ki je v družbi hudo obsojana. V ozadju so lahko tudi resne družinske krize ali travmatska boleča doživetja. Deklice bolezni dolgo časa ne vidijo kot problem, temveč stradanje zanje pomeni način reševanja problemov. Na zunaj se kažejo samozavestne in odločne, ko pa jih spoznamo, vidimo, da so v resnici prestrašene, saj mislijo, da ni nič, kar storijo, dovolj dobro. Kljub uspehom občutka uspešnosti ne doživljajo, zato so nesrečne in doživljajo in vse bolj osamljene. Kroničnemu stradanju se tudi v otroštvu pridružijo depresivnost, prisilna dejanja, povečana telesna dejavnost in izkrivljena predstava o lastnem telesu. Kljub očitni suhosti, včasih celo shiranosti, se počutijo predebele.
ANOREKSIJA
Za osebo, ki boleha za anoreksijo je značilno, da pretirano nadzira svoje hranjenje. Zavrača vse vrste hrane ali pa le ogljikove hidrate in drugo hrano, za katere anoreksična oseba meni, da je visoko kalorična. Pri tem ne izgubi apetita, ampak lahko omeji količino zaužite hrane vse do stradanja, ker se boji, da bi se zredila. Anoreksična oseba ves čas misli na hrano, zbira kuharske recepte, sešteva kalorije, pripravlja hrano za druge, pri čemer se sama hrane niti ne dotakne, v pogostih primerih poleg tega, da zatre občutek lakote, še pretirano telovadi, tudi do več ur na dan. V večini primerov se bolezen pojavi v adolescenčnem obdobju, ni pa nujno. Pogosto sledi nekemu sprožilnemu dogodku, ki je lahko izguba ljubljene osebe, daljša odsotnost od doma in podobno. Najpogosteje se pojavi med 14. in 18. letom starosti .
BULIMIJA
Za bulimijo je značilno prenajedanje oziroma basanje z velikimi količinami hrane, ki je običajno visokokalorična. Po zaužitju hrane zaradi notranje duševne prisile sledijo ekstremni načini kontrole teže, kot je samopovzročeno bruhanje, zloraba odvajal in diuretikov ter pretirana telovadba. Bulimija se največkrat pojavi v obdobju pozne adolescence, pri mladih ženskah (samo približno 10 % vseh, ki bolehajo za to boleznijo, je moških). Najpogosteje se pojavi med 18. in 25. letom starosti, število pa v zadnjih letih še narašča.
KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE
Za to najpogostejšo obliko motenj hranjenja je značilno, da se prizadeta oseba zaradi notranje prisile bolj ali manj pogosto prenajeda. Pri tem se izmenjujejo obdobja kontroliranja hranjenja v obliki shujševalnih diet in obdobja prenajedanja. Sčasoma se lahko razvije zasvojenost s hrano, ki je podobna drugim oblikam zasvojenosti. Najpogosteje se pojavlja med 18. in 45. letom starosti .
POTEK DELA
Učenci so se seznanili o zdravi prehrani preko delavnic, predavanj, pri razrednih urah in izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane. Ogledali so si tudi kratek film o bulimiji in anoreksiji. Rešili so tudi anketni vprašalnik o prehrani.
SODELOVANJE S STARŠI
Na roditeljskem sestanku smo seznanili starše o zdravi prehrani šolarja.
ZAKLJUČEK
Z občutkom, da sami s seboj nismo zadovoljni, ko se sprašujemo: "Zakaj sem tak? Zakaj se to meni dogaja?" smo se srečali že vsi, eni večkrat drugi manjkrat. Žal pa si redkokdaj zastavimo vprašanje: "Kakšen bi moral biti?". Odgovorili bi si različno glede na naše želje: lepi, vitki, pametni, postavni, izobraženi, prijazni, komunikativni, nasmejani, bogati, uspešni, priljubljeni in tako naprej. Vendar, če bi le malo razmislili, bi ugotovili, da če tudi bi imeli vse te lastnosti, bi si vedno želeli še nekaj več in hotenja po nečem nedosegljivem ne bi in ne bi bilo konca. Zato je pomembno, da v takih trenutkih nezadovoljstva s samim seboj najdemo v sebi pozitivno samopodobo. Čeprav nam včasih le ena kritična beseda našo samopodobo spodkoplje, jo večina odraslih zna realno ovrednotiti, saj vemo, da v srcu nosimo dobro, lepo, nežno. Žal pa se premalokrat zavedamo otrok in mladostnikov, ki svojo samopodobo komaj oblikujejo. Starši vse prevečkrat jemljejo svoje otroke kot samoumevne, prav tako pa tudi skrb za njih, kar je posledica sodobne civilizacije, ki z dneva v dan s svetlobno hitrostjo hiti in se ne ustavi niti za trenutek, zato kaj hitro lahko postanejo, žal ne le službena, ampak tudi domača opravila mehanska, brez čustev in nežnosti. Kljub temu, da vedo, da jih otroci potrebujejo, da potrebujejo njihovo ljubezen, občutek varnosti, zaupanja in sprejetosti, se tega le premalokrat zavedajo. Obdobje odraščanja je zelo občutljivo obdobje, ko se otrok poistoveti s podobami na naslovnicah revij, ki nam vsem sporočajo, da je sprejemljiv le idealni videz, vitkost in lepota, seveda pa zraven spadata tudi smeh, zdravje, uspešnost, skratka popolnost. Vitkost, ki se propagira v skoraj vseh medijih in od katere dobro služijo le dietne in shujševalne industrije, imajo na odraščajočega otroka zelo močan vpliv, predvsem tudi zaradi vrstnikov, ki jih obkrožajo. Kaj hitro se lahko zgodi, da tej želji, klicu iz stiske, ki ga odrasli premalokrat slišimo, postane prijatelj le zloraba hrane. Ali je to prenajedanje, prenajedanje in bruhanje ali le strogo odklanjanje hrane niti ni tako pomembno. Pomembno je, da se zavedamo, da se pojavijo zaradi otrokove stiske, običajno nezadovoljstva s samim seboj. Zato se moramo družba kot taka zavedati našega vpliva na otroke in jih naučiti, da smo vsi drugačni in kljub neidealnosti sprejemljivi, še pomembnejše pa je, da jim pomagamo, da najdejo v sebi pozitivno samopodobo in se kljub nekaterim napakam sprejmejo taki kot so, sami po sebi idealni. Če ne gre drugače, otroke povprašajmo, da naj nam v stvarnem svetu pokažejo idealne podobe, ne tistih, ki so v reklamah, reklamnih panojih, revijah in posterjih, ampak dejansko po njihovem mnenju realne idealne ljudi. Mogoče bodo na ta način ugotovili, da idealnosti v stvarnosti ni veliko.
PREHRANSKA PIRAMIDA
V PROJEKTU SO SODELOVALI
učenci 7. razredov in njihovi starši
razredniki 7. razredov: Marija Poredoš, Darija Roš, Darinka Obran
učiteljica gospodinjstva: Majda Gjerek